Podpora ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu na področju zunanje politike je padla na zgodovinsko nizkih 37 odstotkov, medtem ko se v državi stopnjuje nezadovoljstvo zaradi njegove gospodarske strategije in spornih mednarodnih potez. Zadnja javnomnenjska raziskava inštituta Marist razkriva, da kar 56 odstotkov vprašanih ne odobrava predsednikovega vodenja mednarodnih zadev, kar vključuje nedavno vojaško posredovanje v Venezueli in napovedi o morebitni priključitvi Grenlandije. Ta padec priljubljenosti v začetku drugega leta njegovega drugega mandata predstavlja resen izziv za republikansko stranko pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. V korporativnem sektorju in na Wall Streetu se medtem krepi odpor proti predsednikovim metodam. Vodilni uslužbenci ameriških podjetij naj bi že pripravljali strategije za omejevanje vpliva administracije, ki jo nekateri kritiki, vključno s profesorjem z univerze Yale Jeffreyjem Sonnenfeldom, označujejo za zagovornico »državnega kapitalizma«. Posebno skrb povzroča kazenska preiskava predsednika Federalnih rezerv Jeroma Powella, ki jo vodi ministrstvo za pravosodje, saj finančniki opozarjajo, da bi lahko politično vmešavanje v delo centralne banke povzročilo padec vrednosti dolarja in zmanjšalo zanimanje investitorjev za ameriške državne obveznice. Napetosti se stopnjujejo tudi na diplomatski ravni, saj je Trump zagrozil z uvedbo carin proti državam, ki ne bodo podprle ameriškega prevzema Grenlandije. Medtem ko administracija ne izključuje uporabe vojaške sile, se kongresniki obeh strank v Evropi trudijo pomiriti zaveznice v zvezi NATO. Kritični so tudi volivci v ključnih zveznih državah, kot je Georgia, kjer kmetje opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi visokih cen in trgovinskih sporov, kar nakazuje na možnost množičnega prestopa volivcev k opoziciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v tem tednu imenoval štiri nove člane v Komisijo za lepe umetnosti, ki predstavlja enega od dveh zveznih organov, odgovornih za pregled in odobritev načrta za izgradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši. Med imenovanimi je tudi James McCrery, arhitekt, ki je sprva vodil projekt, vreden 400 milijonov dolarjev, dokler ga Trump konec lanskega leta ni zamenjal. Imenovanja so bila izvedena brez večje javne objave, njihova imena pa so bila razkrita šele v sodni dokumentaciji. Projekt izgradnje plesne dvorane je sprožil precejšnje polemike, saj je Trump pred tem že ukazal porušiti vzhodno krilo Bele hiše, da bi pripravil prostor za novo strukturo. Nacionalna fundacija za ohranjanje zgodovine je zaradi teh dejanj vložila tožbo, s katero želi zaustaviti gradbena dela. Sodišče mora sedaj odločiti, ali se projekt lahko nadaljuje brez predhodnega izrecnega soglasja Komisije za lepe umetnosti in druge pristojne zvezne komisije. Zamenjava članov vplivne komisije v tem trenutku kaže na predsednikov namen, da pospeši pridobivanje potrebnih dovoljenj za svoj ambiciozni arhitekturni poseg. Ker je McCrery, ki je bil predhodno tesno vpleten v načrtovanje, sedaj postal del odločevalskega telesa, so se pojavili pomisleki glede objektivnosti postopka potrjevanja 400-milijonske investicije v predsedniško rezidenco.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.